Investicija milijon evrov, ki jo je podjetje Sunoko, največji proizvajalec sladkorja v Srbiji in eden najučinkovitejših proizvajalcev sladkorja v Evropi, v preteklih dveh letih izvedlo v Raziskovalno-razvojnem centru v Ljukovu, pri Inđiji, prispevala je k doseganju cilja proizvodnje več kot 10 ton sladkorja na hektar na poljih Srbije. Sladkorna pesa je tudi v tem sušnem letu upravičila ime »Kraljica poljskih pridelkov«. Medtem ko so pridelki drugih posevkev, kot sta soja in koruza, občutno upadli, je bil v Sremu v povprečju dosežen rekordni pridelek sladkorja 10,5 t/ha, v Bački pa okoli 10,2 t/ha,« je povedal Slobodan Košutić, direktor podjetja Sunoko na strokovnem seminarju ki je združila ugledne strokovnjake s področja zaščite in gnojenja sladkorne pese.
»Smo na pravi poti. Kljub neugodnim razmeram v letošnjem in lanskem letu smo priča naraščanju doseženih rezultatov v tej panogi kmetijstva. Prenos znanosti in znanja vsem pridelovalcem je recept za povečanje pridelka na poljih s sladkorno peso. Pred nekaj leti je bilo nepredstavljivo imeti pridelovalce na ravni od 80 do več kot 100 ton plačljive pese na hektar, kar je od 12 do več kot 16 ton sladkorja na hektar. Letos imamo proizvajalce, katerih raven proizvodnje je na ravni najboljših evropskih proizvajalcev, nanje smo ponosni,« je povedal Košutić.
»Poleg testiranja nove genetike z namenom iskanja novih sort, ki bodo bolje ustrezale posebnostim proizvodnih pogojev v Srbiji, je fokus Raziskovalno-razvojnega centra (IRC) izboljšanje zaščite pred cerkosporami in reševanje problema gnilobe korenin sladkorne pese. IRC Sunoko je opremljen z najsodobnejšo laboratorijsko opremo in mehanizacijo za izvajanje eksperimentov. Oprema v vseh laboratorijih je na primer na ravni referenčnih svetovnih znanstvenih inštitutov. molekularni laboratorij ima naprave za izvajanje PCR, PCR v realnem času, pa tudi serološke analize, talni laboratorij pa je opremljen z napravo ICP zadnje generacije. Zaščita pred Cercospora beticola se je v preteklem obdobju bistveno izboljšala, kar je povzročilo da povprečna digestija od 13,8 % v akciji 2015. doseže 15,3 % v kampanji 2020. in do ocenjenih 17,0 % za kampanjo 2021. Poleg laboratorijskih testov je ključ do uspeha nenehen stik in obiskovanje terena in proizvajalcev s strani kolegov iz IRC ter prenos znanja prek sektorja surovin do končnih proizvajalcev. S to tematiko se bomo ukvarjali tudi v prihodnjem obdobju, saj je še prostor za izboljšave,« je povedal dr. Nenad Trkulja, direktor IRC.
Na seminarju v hotelu Sheraton v Novem Sadu so predavali ugledni strokovnjaki s področja zaščite sladkorne pese in mineralne prehrane. Eden od predavateljev, prof. Miroslav Nikolić z Inštituta za interdisciplinarna raziskovanja Univerze v Beogradu je v svojem predavanju obravnaval fiziološko vlogo mineralnih hranil za rast in razvoj sladkorne pese, s poudarkom na njihovem vplivu na kakovost korenin in odpornost rastlin na stres. Razpoložljivost hranilnih snovi v rizosferi in interakcije med korenino in zemljo so prav tako veljali za osnovo za inovativne strategije trajnostne prehrane. Predavanje je omogočilo tudi kritičen vpogled v metode ugotavljanja razpoložljivosti hranil v tleh in odločanja o gnojenju. »Namen tega predavanja je dvigniti zavest o pomenu učinkovitosti korenin za mobilizacijo tal in gnojil, da bi zmanjšali vnos mineralnih gnojil ter povečali odpornost hranjene rastline na okoljske obremenitve, kar ima skupaj tako gospodarski kot okoljski pomen. « je povedal prof. dr. Nikolić.
Panel razprave so se udeležili najuspešnejši pridelovalci sladkorne pese iz vseh treh proizvodnih regij Vojvodine, ki so navdušeno razpravljali, v čem je skrivnost njihovega uspeha pri ustvarjanju pridelkov sladkorja nad 10 ton na hektar. Poudarili so, da je za uspešen pridelek sladkorne pese pomembno spoštovati načela dobre kmetijske prakse glede izbire predposevkov, spoštovanja kolobarjenja, izbire sorte in dobre kmetijske tehnike. Ninoslav Čolič iz Srbobrana je letos na 30 hektarjih pridelal sladkorno peso in dosegel 90 ton plačljive pese na hektar, tj. 14 ton sladkorja na hektar, kar je eden od rekordnih rezultatov Srbije. Nekateri panelisti so v preteklem obdobju prvič gnojili na podlagi priporočil po agrokemijskih analizah tal IRC Sunoka ali pa so po Sunokovih priporočilih razširili kolobarjenje in izvedli zaščito listov ter dosegli rekordne rezultate.
