Podjetje Sunoko, članica MK Group, je sporočilo, da bo v svojih predelovalnih centrih letos proizvedlo okoli 180.000 ton sladkorja. Kljub zahtevnim vremenskim razmeram in rekordno visokim poletnim temperaturam se letošnji pridelek pridelovalcev sladkorne pese giblje na ravni skoraj 1,4 milijona ton, s povprečnim pridelkom okoli 42 ton sladkorne pese na hektar. Najboljši pridelek je bil dosežen v Sremu in znaša okoli 51 ton na hektar, v Bački je okoli 42 ton na hektar, medtem ko je bil v Banatu pridelek najmanjši, le 33 ton na hektar.
„Največji izziv pri pridelavi sladkorne pese, pa tudi pri kmetijski pridelavi nasploh, so letos podnebne spremembe. Ekstremna suša je bila spremljana z rekordnimi povprečnimi temperaturami julija in avgusta. Podnebne razmere so vplivale na zmanjšanje ocenjenega pridelka sladkorne pese za okoli 25 % v primerjavi s potencialom, ki ga je imela v prvi polovici junija. Učinki suše na sladkorno peso so bili najbolj vidni v obliki odpadanja listov do 90 %, kar je vodilo v propadanje rastlin. Na parcelah, kjer je bila uporabljena polna agrotehnika in zaščitni ukrepi, ki jih priporoča naš Raziskovalno-razvojni center, so bili doseženi izjemni rezultati, kar dokazuje, da imamo tehnologijo tudi za takšne razmere,” je dejal Slobodan Košutić, direktor podjetja Sunoko.
Košutić je na Seminarju o sladkorni pesi, ki se tradicionalno organizira konec leta za partnerje, izpostavil, da je bila kakovost surovine nezadostna, in da je na videz zdrav koren sladkorne pese imel visok delež invertnih sladkorjev. Del saharoze se je razgradil v preproste sladkorje, kar je vplivalo na velike izgube pri predelavi. Gnila pesa, večinoma v Banatu in Sremu, je zahtevala bistveno drugačno organizacijo pobiranja, logistike in načinov sprejema v tovarnah. Bilo je potrebno prilagoditi tehnološke procese v sladkornih tovarnah zaradi poslabšane kakovosti sladkorne pese, kar je povzročilo znatno povečanje stroškov proizvodnje sladkorja.
„Fokus dela Raziskovalno-razvojnega centra je bil na reševanju problema gumoznega korena sladkorne pese in izboljšanju zaščite listov pred cerkosporo. Postavljeni so bili poskusi z namenom preučevanja učinkovitosti insekticidov in časa uporabe za zatiranje insektov, ki prenašajo fitoplazmo. Gre za patogen, ki povzroča hitro venenje listov, kar spremlja venenje korenov, ki izgubljajo čvrstost, se mehčajo in postanejo „gumozni“. V teh razmerah je rastlina bolj dovzetna za napade drugih sekundarnih patogenov, kar povzroča gnitje korenov. Nabor ukrepov v boju proti vektorjem fitoplazme, ki ga je Raziskovalno-razvojni center opredelil lani, je prinesel nadpovprečne rezultate na parcelah, kjer so bili uporabljeni, kar je prispevalo k odličnim pridelkom korenov tudi v letošnjih razmerah,” je sporočil Saša Rajačić, direktor Raziskovalno-razvojnega centra.
Na seminarju so predavanja imeli ugledni strokovnjaki s področja zaščite sladkorne pese in mineralne prehrane. Sunoko bo tudi naslednje leto nadaljevalo s podporo kmetijskim pridelovalcem, da bi zagotovilo varno in stabilno oskrbo s sladkorjem na srbski trg.
